Vojaško skladišče JA v Kamni gorici pri Grosuplju je s skladiščenjem predvsem minsko eksplozivnih sredstev (velike količine tankovskega streliva) predstavljalo resno grožnjo TO in civilnemu prebivalstvu.
V času osamosvojitve Republike Slovenije je bila po uspešnih mobilizacijskih obveznostih 57. Območnega štaba za TO Grosuplje, izvedena vojaška blokada navedenega skladišča. Vojaški objekt JA v Grosuplju je branilo med 40 in 50 oficirjev, podoficirjev in vojakov na služenju vojaškega roka v JLA. Že takoj na začetku vojne so bile poveljniku skladišča JA podpolkovniku Andjelkoviću ponujene pisne izjave za prestop v TO ( posebej za oficirje in podoficirje ter posebej za vojake). Navedeni je prazne pisne izjave sicer sprejel, vendar ni nihče prestopil oz. jih izpolnil.
Hkrati je dal jasno vedeti, da bo izpolnjeval ukaze JA in ne predsedstva R Slovenije in TO. Pojavile so se tudi resne grožnje o razstrelitvi skladišča ( ali uničenja le- tega s strani letalstva in drugih zmogljivosti JA). Glede na to, da so bile navedene grožnje že realizirane v skladišču JA v Črnem vrhu nad Idrijo ter da so bili resni incidenti v skladišču goriva v Mokronogu na Dolenjskem, je bila navedena grožnja resna in realna.
Usten poziv je bil dan tudi 28. junija v nočnih urah oz. okoli 23.00 ure, ko sem, z obveščevalnim častnikom Stasilom Burjo in še dvema Albancema, ki sta bila maskirana v diverzantske maskirne obleke, iz neposredne bližine skladišča pozival z megafonom v slovenščini, v srbskem oz. hrvaškem jeziku ter eden od Albancev v albanskem jeziku, da je skladišče po odločitvi predsedstva R Slovenije slovenska last oz. teritorij in da naj pripadniki bodisi prestopijo v TO, kjer jim je zagotovljena varnost, ali pa naj le zapustijo JA.
Na južnem delu skladišča Kamna gorica so na nas streljali, vendar brez uspeha.
Foto in tekst: osebni arhiv Miloš Šonc
57. Obm ŠTO Grosuplje je pripravil načrt in izvedel vojaško blokado skladišča v Kamni gorici. Predhodno je bilo organizirano poveljniško izvidovanje s poveljniki enot, ki so sodelovali v blokadi.
Izvajali smo načrtno, neprestano, pravočasno in kvalitetno zbiranje obveščevalnih podatkov, kar je težiščno izvajal izvidniški oddelek štaba, kot tudi vse druge angažirane enote TO in drugi.
Foto in tekst: osebni arhiv Miloš Šonc
Težiščno so v blokadi vojašnice v Grosuplju sodelovali 3. Jurišni odred TO ( cca 149 pripadnikov), Pritidiverzatski vod 571. Odreda za posebne naloge ( s cca 21. pripadniki), izvidniški oddelek štaba ( cca 10 pripadnikov) ter posredno številne druge enote.
Za zavzetje skladišča je bil pripravljen načrt, za katerega je vedela ožja skupina štaba in ki bi se aktiviral po ukazu. Načrt je predvideval vdor z dveh strani, uporabo vojne zvijače ter elemente presenečenja in hitrosti.
Sočasno z vojaškimi aktivnostmi je potekal tudi načrten pritisk na pripadnike JA v skladišču, da zapustijo enoto.
Navedene psihološke aktivnosti, kot npr. streljanje z lokom in samostrelom na nekaterih mestih, vzorčen oz. fiktiven napad, ( kar je izvajal poveljnik protidiverzantskega voda podporočnik Ivanjko Boštjan, pridružili pa so se mu tudi pripadniki PEM ) itd, je povzročil preplah v vojašnici in dvig pripravljenosti pripadnikov JA v Grosuplju, ki so ostali na položajih celo deževno noč.
Sistem »korenčka« in »palice« je bi v tej psihološki igri na naši strani. »Korenček« je predstavljala moja odločitev, da skladišču oz. pripadnikom v njej pustim elektriko, vodo in celo selektivno dostavljamo kruh in časopise, kar vse je bilo z razlogom, da čim lažje in s čim manj žrtvami zavzamemo vojašnico. Navedena taktika, se je izkazala kot uspešna.
Zaradi vsega navedenega je vojaško skladišče v Grosuplju zapustilo 20 armadnih vojakov, ki so prebežali k nam in s katerimi smo postopali v skladu z mednarodnimi konvencijami. Vsi so bili najprej zaslišani in nato takoj napoteni na svoje domove. Pred tem smo jih oskrbeli s civilno obleko. Ocenjujemo, da je bil razlog tako velikega števila prebežnikov naše aktivno psihološko propagandno delovanje in neprestane aktivnosti v blokadi skladišča. Tudi sami prebežniki, ki so od doma klicali svoje tovariše v vojašnici Grosuplje, so potrdili korektnost postopkov in prispevali k zmanjšanju števila vojakov v skladišču. Izvajanje nalog pripadnikov JA v skladišču je bilo zaradi njihovega številčnega zmanjšanja, nemožnosti dopolnitve ter utrujenosti zelo veliko. Po vojni je eden izmed pripadnikov JA v Grosuplju izjavil, da smo imeli posebnega psihologa iz Ljubljane, ki je izvajal pritisk na njih.
Od prebežnikov smo tudi pridobili informacijo, da imajo pripravljeno oz. minirano določeno skladišče ter da ekipa oficirjev in podoficirjev neprekinjeno izvaja dežurno službo za primer ukaza za aktiviranje oz. »dvig« skladišča v zrak. Kable imajo pripravljene od zgradbe za dežurstvo do skladišča z inicialnimi sredstvi.
Foto in tekst: osebni arhiv Miloš Šonc
Ukaz za zavzetje skladišča JA v Grosuplju je bil podan pisno v začetku julija s strani na novo postavljenega poveljnika 5. PŠTO Ljubljane takratnega majorja Janeza Lesjaka. Ko sem preverjal ukaz pred realizacijo oz. istovetnost ukaza in samo uresničitev, sem dobil s strani poveljnika 5. PŠTO Ljubljane preklic, rekoč: » Ne, Ti ne izvajaj nobenih aktivnosti. Ta ukaz za vpad v skladišče za Grosuplje ne velja!«
Nevarnost oz. grožnje v skladišču Kamna gorica pri Grosuplju so bile očitno preresne in prevelike.
Kasneje v juliju je prišlo do prekinitev aktivnosti in tudi zahteva po deblokadi skladišča, kar smo realizirali v skladu z ukazi. Kljub temu pa je določen nadzor še ostajal, saj nevarnost ni bila povsem izključena. Tega so se zavedali tudi v poveljstvu korpusa JA v Ljubljani, od koder so pošiljali inšpekcije v nadzor v skladišče Grosuplje (glej posnetek).
Tudi ob raznih prekinitvah sovražnosti so posamezniki iz vojašnice skušali sodelovati s predstavniki občine in Civilne zaščite, vendar je kompleksnost situacije in skupno delo Območnega štaba TO in takratnega Izvršnega sveta občine Grosuplje oz. konkretno moje in predsednika IS Franca Ahlina zagotavljala popolno varnost in nadzor nad dogajanji.
Dnevno smo izvajali informiranje vseh pripadnikov TO o vojaški situaciji na območju odgovornosti in širše.
Sodelovanje s postajo Milice v Grosuplju je bilo tekoče in izredno učinkovito.
Po deblokadi vojašnice v Grosuplju, je JA v skladu z dogovori na najvišjih nivojih izpraznila skladišče. Sredstva v lasti TO so nam bila predana, prav tako tudi kot sama vojašnica z vsemi objekti in infrastrukturo, kar vse je bilo v izredno slabem stanju.
Konec oktobra 1991 je tako »zgodba«, ki se je dogajala v skladišču JA v Grosuplju zaključena.
Na srečo, lahko pa rečemo tudi zaradi znanja, odgovornosti, iniciativnosti ter izpolnjevanja vojaških nalog, nismo imeli človeških žrtev, kar kaže na strokovnost in usposobljenost delovanja TO.
Tudi na nasprotni strani ni bilo izgube človeških življenj, kar je tudi po toliko letih še vedno znak, da smo postopali korektno in predvsem človeško.
Polkovnik
Miloš Šonc
(takratni poveljnik 57. Območnega štaba za Teritorialno obrambo Grosuplje)
Grosuplje, 6. 4. 2014
Avtor posnetka: major Stasil Burja